Kratka zgodovina transpersonalne psihologije
Transpersonalna psihologija je najmlajša oblika/veja psihologije, ki se je pojavila v zadnjih 25 letih kot razširitev psihološkega študija zavesti, duhovne rasti, zdravljenja telesa in uma v tesni povezavi in osebne transformacije.
William James (1842–1910) je verjel, da je psihologija veda, ki naj bi se ukvarjala s potencialom človeškega uma. S prepričanjem, da je človek več kot samo mehanizem funkcij, je bil James prvi, ki je videl psihologijo tako, kot danes vidimo transpersonalno ali transosebnostno (nadosebnostno) znanost. Njegovo delo je temeljilo na raziskavah v razširjenih stanjih zavesti, hipnozi, ob paranormalnih pojavih in v religioznih stanjih. Danes so njegova dela še zmeraj aktualna. Njegov naslednik in pomemben utemeljitelj transpersonalne psihologije je bil Carl Jung (1875–1961). Kot teoretični psiholog in aktiven zdravnik je večino svojega življenjskega dela posvetil raziskavam na različnih področjih, kot so vzhodna in zahodna psihologija, alkimija, astrologija, sociologija in pa seveda literatura ter umetnost. Psihološki koncepti, kot so arhetip, kolektivna podzavest, kompleks in sinhroniciteta, so originalni Jungovi koncepti. Jung je v nasprotju s Freudom verjel, da je duhovnost integralni del človeške psihe. Na temelju svojih študij in raziskav s področij krščanstva, hinduizma, budizma, gnosticizma, taoizma in drugih tradicij je Jung prišel do zaključka, da je človeška psiha v svoji osnovi »naravno religiozna«. Jung je odkril proces, ki ga je poimenoval individuacija, proces, za katerega je verjel, da je neizogiben za vsakogar, ki želi postati celostna osebnost. Individuacija je psihološki proces v integraciji zavesti s podzavestjo, medtem ko se ohranja zavestna avtonomnost človeka in mu tako omogoči, da postane svoj resnični jaz (True Self). Individuacija je eden osrednjih konceptov transpersonalne psihologije. Individuacijski proces vključuje podzavestni um kot izvir za zdravljenje in razvoj v posamezniku.
Naslednji veliki psiholog, ki se je zapisal v zgodovino psihologije in jo za vedno spremenil, je Abraham Maslow (1908–1970). Malsow je privzdignil psihologijo na novo in globljo raven razumevanja človeka in definicije humanosti. Ko je na vrh »hierarhije človeških potreb« (glej Maslowo piramido) postavil samorealizacijo, je kmalu nato razumel, da dobi človek, ki izpolni ta nivo realizacije, potrebo po nadaljnji rasti v višje sfere. Ugotovil je, da samorealizirani človek teži k duhovnosti. Takrat je kot dejanski oče transpersonalne psihologije ustvaril terminologijo, kar je prvotno poimenoval transhumanistična psihologija. Nato sta skupaj s Stanislavom Grofom, ki še živi, transhumanistično preimenovala v transpersonalno psihologijo. Leta 1969 so Abraham Maslow, Stanislav Grof in Anthony Sutich ustanovili »Journal of Transpersonalne Psychology«, vodilno akademsko revijo na tem področju. Tri leta kasneje, leta 1972, je bilo ustanovljeno združenje transpersonalne psihologije (ATP). Leta 1996 so v britanskem društvu psihologov ustanovili oddelek za transpersonalno psihologijo (pomembno leto za najmlajšo vejo psihologije).