Hipnoza je sproščeno mentalno stanje usmerjene pozornosti, v tem stanju je vaš um osredotočen, saj je to stanje najvišje koncentracije. V tem stanju je vaša podzavest dovzetna za pozitivne sugestije. Do pred kratkim se je domnevalo, da je hipnoza podobna spanju in da je um v hipnozi nezavesten. V resnici pa je hipnotično stanje naravno stanje uma, v katero preidemo večkrat na dan, ne da bi se tega zavedali.

Možgani namreč delujejo na štirih različnih stopnjah aktivnosti. Prva stopnja je aktivirana v budnem stanju in se imenuje beta valovanje, ki je stanje popolne zavesti. V tem stanju smo pri polni zavesti in na tem nivoju delujemo približno 16 ur na dan.

Druga stopnja možganskih aktivnosti se imenuje alfa valovanje in ta ustreza odprtemu stanju podzavestnega uma. Na tej ravni je značilna od 95- do 100-odstotna učinkovitost koncentracije. To je nivo, s katerim se ukvarjamo in na katerem delujemo v hipnozi. Primeri delovanja na alfa ravni so hipnoza, meditacija, sanjarjenje, prestop v naravno spanje, gledanje televizije, opazovanje dežnih kapelj na oknu, gledanje belih črt na avtocesti ponoči, branje romana do točke, kjer se izgubi občutek za čas, in prebujanje. Hipnoza je naravno stanje uma. Ni spanje.

V hipnozi je možgansko valovanje v alfa stanju, ki je zasanjano, prijetno stanje. V tem času je um zelo odprt za vizualizacijo in ustvarjanje čutno bogatih doživetij.

Naslednja stopnja umske dejavnosti se imenuje theta.

Na tem valovanju, ki deluje med lahkim spanjem ali pa v globoki meditaciji, je možno tudi v hipnozi doseči razširjena stanja zavesti.

Zadnja stopnja se imenuje delta. To ustreza globokemu spanju. Na tej ravni podzavest pridobiva največjo količino počitka. Ta stopnja traja od okoli 30 do 40 minut vsak večer.

Ko zjutraj vstanemo, preidemo iz naravne hipnoze (alfa) v polno zavest (beta).

Vsak dan preživimo po naravni poti vsega skupaj od tri do štiri ure v hipnotičnem stanju. V tem stanju naravne hipnoze, v katero preidejo naši možgani, ko na primer sanjarimo, se naš um sprošča in otresa vsakodnevnega stresa, saj sicer ne bi preživeli.